O mešanih zakonskih zvezah
Papež Gregor XVI. – 1832
Častitljivi bratje, pozdrav in apostolski blagoslov.
Apostolski sedež je vedno skrbel, da so se kanoni, ki prepovedujejo poroke katoličanov s heretiki, versko spoštovali. Občasno so bile takšne poroke dopuščene, da bi se izognili resnejšim škandalom. Toda tudi takrat so rimski papeži poskrbeli, da so bili verniki poučeni, kako deformirane so te poroke in kakšno duhovno nevarnost predstavljajo. Katoliški moški ali ženska bi bila kriva velikega zločina, če bi si drznila kršiti kanonične sankcije v tej zadevi. In če so rimski papeži sami v nekaterih resnih primerih zelo neradi sprostili to isto kanonsko prepoved, so svojemu popuščanju vedno dodali formalni pogoj: da se katoliška stran ne sme sprevračati, temveč si mora na vso moč prizadevati, da bi nekatoliško stran umaknili iz zmote, in da morajo biti potomci obeh spolov v celoti vzgojeni v katoliški veri.
Mešane zakonske zveze
- Zato smo, vodeni z zgledom Naših predhodnikov, žalostni, ko slišimo poročila iz vaših škofij, iz katerih je razvidno, da nekateri ljudje, ki so vam zaupani v oskrbo, svobodno spodbujajo mešane zakone. Poleg tega spodbujajo mnenja, ki so v nasprotju s katoliško vero: upajo si namreč trditi, da lahko katoličan svobodno in zakonito sklene zakonsko zvezo s heterodoksno stranko, ne le ne da bi prosil za dispenz (ki ga mora v vsakem posameznem primeru dobiti od Apostolskega sedeža), ampak tudi ne da bi pristal na potrebne obveznosti, zlasti na dolžnost vzgajati vse potomce v katoliški veri. Dejansko je prišlo celo do tega, da te iste osebe vztrajajo, da je treba odobriti mešane zakonske zveze, če je heretični partner ločena oseba, katere nekdanji zakonec je še živ. Zato resno grozijo s kaznimi, da bi spodbudili duhovnike, naj v cerkvah razglašajo mešane poroke in nato zagovarjajo akt, s katerim so bile te poroke sklenjene, ali pa vsaj podelijo pogodbenim strankam tako imenovana dimisijska pisma. Nazadnje nekateri od teh zgrešenih ljudi poskušajo sebe in druge prepričati, da ljudje niso odrešeni samo v katoliški veri, ampak da lahko tudi heretiki dosežejo večno življenje.
Hvalevredne situacije
- Nekatere okoliščine pa olajšajo Našo žalost, ki se poraja zaradi te zadeve: namreč stanovitnost večine bavarskega ljudstva, ki se drži katoliške vere, njihova iskrena poslušnost cerkveni oblasti in vztrajnost skoraj vseh duhovnikov pri opravljanju svoje službe v skladu s kanoni. Vemo, da ste, čeprav morda nimate vsi enakega mnenja o mešanih zakonih, vsi odločeni poslušati apostolski sedež in z njegovim vodstvom varovati črede, ki so vam zaupane, pri čemer se ne bojite niti nevarnosti, da bi zavarovali ovce.
Pomoč kralja Ludvika
- Upamo, da bomo s temi pismi okrepili vaše bratstvo, da boste v obravnavani zadevi še naprej oznanjali nespremenljiv katoliški nauk in varovali spoštovanje kanonov. Ker vam je bilo Naše mnenje sporočeno, upamo, da bo privedlo do popolnejšega sporazuma med vsemi vami in Svetim sedežem. Upamo, da bo Naš dragi sin v Kristusu, Ludvik, slavni bavarski kralj, ko bo razumel sedanji problem, zaradi gorečnosti svojega deda za katoliško vero, ki jo je Ludvik podedoval, pomagal nam in vam s svojim pokroviteljstvom. Če bo tako ravnal, bo mogoče preprečiti zlo, ki iz tega vira ogroža katoliško stvar, ter obnoviti in zaščititi našo najsvetejšo vero po vsej Bavarski. Potem bodo katoliški duhovniki lahko uživali popolno svobodo pri opravljanju svoje službe, kot je bilo predvideno v sporazumu, sklenjenem z Apostolskim sedežem leta 1817.
Zgodovina diktata proti mešanim zakonskim zvezam
- Nato začnimo s stvarmi, ki zadevajo vero, ki jo, kot smo omenili zgoraj, nekateri ogrožajo, da bi uvedli večjo svobodo za mešane zakonske zveze. Veste, kako goreče so Naši predhodniki učili prav tisti člen vere, ki si ga ti drznejo zanikati, namreč nujnost katoliške vere in edinosti za odrešenje. Za to zadevo so pomembne besede tega slavnega učenca apostolov, mučeniškega svetega Ignacija, iz njegovega pisma Filadelfijcem: “Če kdo sledi razkolniku, ne bo dosegel dediščine Božjega kraljestva. Poleg tega so sveti Avguštin in drugi afriški škofje, ki so se sestali na koncilu v Cirti leta 412, obširneje razložili isto stvar: “Kdor se je ločil od katoliške Cerkve, ne glede na to, kako hvalevredno živi, ne bo imel večnega življenja, ampak si je prislužil Božjo jezo zaradi tega edinega zločina: da je opustil zvezo s Kristusom.” Če izpustimo druge ustrezne odlomke, ki jih je v spisih očetov skoraj nešteto, bomo pohvalili svetega Gregorja Velikega, ki izrecno priča, da je to res nauk Katoliške cerkve. Pravi: “Sveta vesoljna Cerkev uči, da Boga ni mogoče resnično častiti drugače kot v njej, in trdi, da vsi, ki so zunaj nje, ne bodo odrešeni.” Uradni akti Cerkve razglašajo isto dogmo. Tako je v dekretu o veri, ki ga je Inocenc III. objavil s sinodo v Lateranu IV, zapisano naslednje: “Obstaja ena vesoljna Cerkev vseh vernikov, zunaj katere ni nihče odrešen.” Končno je ista dogma izrecno omenjena tudi v izpovedi vere, ki jo je predlagal Apostolski sedež, in to ne le v tisti, ki jo uporabljajo vse latinske cerkve, ampak tudi v tisti, ki jo uporablja grška pravoslavna cerkev, in v tisti, ki jo uporabljajo drugi vzhodni katoličani. Teh izbranih pričevanj nismo omenili, ker smo menili, da tega člena vere ne poznate in da potrebujete naš pouk. Daleč od nas, da bi imeli o vas tako nesmiseln in žaljiv sum. Toda tako nas skrbi ta resna in dobro znana dogma, ki je bila napadena s tako nenavadno drznostjo, da nismo mogli zadržati Svojega peresa, da te resnice ne bi podkrepili s številnimi pričevanji.
Pomagajte bavarskemu ljudstvu, da se izogne mešanim zakonskim zvezam
- Z vsemi močmi si prizadevajte izkoreniniti te polžje napake. Navdihnite prebivalstvo Bavarske, da bo z vedno večjo gorečnostjo ohranjalo katoliško vero in edinost kot edino pot odrešenja ter se tako izognilo vsaki nevarnosti, da bi jo zapustilo. Ko bodo bavarski verniki razumeli to nujnost ohranjanja katoliške edinosti, opomini in opozorila, naj se ne poročajo s heretiki, zagotovo ne bodo zaman. Če bi ob neki priložnosti kakšen resen vzrok nakazal tak mešani zakon, bodo potem zaprosili za odpustek Cerkve in upoštevali pogoje, ki smo jih omenili zgoraj. Vi in njihovi starši ter drugi, ki skrbijo zanje, ste odgovorni za to, da jih poučite, kakšna je sodba kanonov v tej zadevi. Opozoriti jih je treba, da si ne bi drznili kršiti teh kanonov in s tem ogroziti svoje duše. Zato jih je, če okoliščine to narekujejo, morda treba spomniti na tisto dobro znano zapoved naravnega in Božjega zakona, ki nam zapoveduje, naj se izogibamo ne le grehov, ampak tudi naslednje priložnosti za greh. Spomnite jih tudi na drugo zapoved istega zakona, ki staršem nalaga, naj svoje otroke vzgajajo v Gospodovi vzgoji in opominjanju (Ef 6,4). Zato jih morajo poučevati o resničnem bogoslužju, ki je edinstveno za katoliško vero. Zato opominjajte svoje vernike, naj resno pretehtajo, kako velik prekršek storijo zoper vrhovno Božanstvo in kako kruto ravnajo do sebe in svojih bodočih otrok, ko z nepremišljeno sklenitvijo mešanega zakona sebe in svoje otroke lahko izpostavijo nevarnosti sprevrženosti. Da bi se resnost te nevarnosti še jasneje pokazala, jih spomnite na odrešilne napotke apostolov, očetov in kanonov, ki opozarjajo, da se je treba izogibati poznanstva s heretiki.
Odgovornost duhovnikov
- Toda lahko se zgodi, da teh opozoril in opominov ne bodo upoštevali in da se kak katoliški moški ali ženska ne bo želel odpovedati svoji sprevrženi nameri sklenitve mešanega zakona. Če se ne zaprosi za odpustek ali če se od Cerkve ne pridobi odpustek ali če niso izpolnjeni potrebni pogoji ali kakšen od njih, potem bo dolžnost duhovnika, da se vzdrži ne le tega, da s svojo prisotnostjo počasti samo poroko, ampak tudi tega, da poroko oznani in da podeli dimisijska pisma. Duhovnike morate opomniti in zahtevati, da se vzdržijo vsakega takega dejanja. Zdi se namreč, da tisti, ki skrbi za duše in ravna drugače, zlasti v okoliščinah, ki prevladujejo na Bavarskem, s svojimi dejanji na neki način odobrava te nezakonite poroke. Njegova dela bi spodbujala svobodo teh duš, svobodo, ki je pogubna za njihovo odrešenje in celo za stvar vere.
Primeri, ki vključujejo razvezo zakonske zveze
- Po teh stvareh skoraj ni treba dodajati izjav o tistih drugih, veliko resnejših primerih zakonskih zvez, sklenjenih med katoličani in heretiki, v katerih ima heretična stranka morda še živega prejšnjega partnerja, od katerega se je ločila z ločitvijo. Veste, kako močna je po božjem zakonu zakonska zveza. Te vezi človeška oblast ne more pretrgati. Zato je mešani zakon v takih primerih ne le nezakonit, ampak tudi popolnoma neveljaven in prešuštniški. Edina izjema je, kadar je bil prejšnji zakon, za katerega heretična stranka meni, da je bil razvezan z ločitvijo, popolnoma neveljaven zaradi neke kanonične ovire. V tem zadnjem primeru je treba ne le upoštevati vse, kar je bilo rečeno zgoraj, ampak je treba novo poroko dovoliti šele potem, ko je bila prva poroka razglašena za neveljavno s cerkveno sodbo, izdano v skladu s kanoničnimi standardi.
- To so stvari, častitljivi bratje, za katere smo menili, da bi vas morali v tej zadevi opozoriti. Medtem pa ne prenehamo z gorečimi molitvami prositi našega vsemogočnega in usmiljenega Boga, naj vas in vso bavarsko duhovščino od zgoraj obleče v krepost ter vas pokrije s svojo desnico in brani s svojo sveto roko. Naj bo apostolski blagoslov obljuba velike ljubezni, s katero gledamo na vaše bratstvo v Gospodu. Z največjo ljubeznijo vam podeljujemo ta blagoslov. Razdelite jo duhovnikom in vernim laikom v svojih škofijah.
Dano v Rimu, v cerkvi svetega Petra pod ribiškim prstanom, 27. maja 1832, v drugem letu našega pontifikata.
