Prošnja za enotnost duha
Papež Pij IX – 1853
Našim ljubljenim sinovom kardinalom Svete rimske cerkve ter častitljivim bratom nadškofom in škofom Francije.
Naši ljubljeni sinovi in častitljivi bratje, pozdrav in apostolski blagoslov.
Med številnimi skrbmi, ki izhajajo iz Naše skrbi za vse Cerkve, ki nam jih je, čeprav nevredne, dala skrita premisa božje Previdnosti, je veliko preveč ljudi, o katerih je apostol napovedal: “Prišel bo čas, ko ne bodo prenašali zdravega nauka; ker jih srbijo ušesa, si bodo kopičili učitelje po svoji meri. Zlobneži in prevaranti pa bodo šli od slabega k slabšemu, blodili in vodili v zmoto.” Tako smo presrečni, ko se obrnemo k tistemu slavnemu narodu Francije, narodu številnih slavnih mož in vrednemu naših zaslug. V tem narodu smo potolaženi, ko vidimo, kako z Božjo pomočjo katoliška vera in njeni odrešilni nauki uspevajo, cvetijo in prevladujejo vsak dan bolj. Tolažimo se s skrbjo in gorečnostjo, s katero opravljate svojo službo ter skrbite za varnost in odrešenje svoje ljubljene črede. Naša tolažba se povečuje, ko iz pisem, ki nam jih pišete, izvemo vedno več: več o sinovski pobožnosti, ljubezni in spoštovanju, s katerimi se proslavljate, ko sledite nam in temu Petrovemu sedežu. Ta stol je središče katoliške resnice in edinosti, to je glava, mati in učiteljica vseh Cerkva[2], ki ji je treba izkazati vso čast in pokorščino[3]. Vsaka Cerkev se mora strinjati z njim zaradi njegove večje predanosti – to so tisti ljudje, ki so v vseh pogledih zvesti[4].
- Veselimo se tudi zato, ker vemo, da se, zavedajoč se resnosti svojih škofovskih dolžnosti, trudite povečati Božjo slavo in braniti stvar njegove svete Cerkve. Prav tako z vso svojo pastirsko skrbjo in budnostjo skrbite, da bi cerkveni uslužbenci vaših škofij vsak dan bolj dostojno opravljali poklic, h kateremu so poklicani, in da bi dajali zgled vseh kreposti krščanskemu ljudstvu ter prizadevno opravljali službe svoje službe. Veseli nas vaša skrb, da se vam zaupani verniki vsak dan hranijo z besedami vere, potrjujejo z darovi milosti, rastejo v spoznavanju Boga in hodijo po poti, ki vodi v življenje. Nazadnje se veselimo vaše skrbi za tiste, ki se oddaljujejo od resnice, da bi se vrnili na poti odrešenja. Zato z veseljem spoznavamo, kako vneto si prizadevate ubogati naše želje in opomine, da bi obhajali pokrajinske sinode. To pomeni, da se v vaših škofijah dediščina vere ohranja cela in nedotaknjena; poučuje se čisti nauk; povečuje se čast božjega bogoslužja; krepita se vzgoja in disciplina duhovščine; vzbujajo se dober značaj, krepost, vera in pobožnost ter se povsod potrjujejo z ugodnim in srečnim napredkom. In zelo se veselimo, ko vidimo, da se je zaradi vaše posebne gorečnosti liturgija rimske Cerkve obnovila po naših željah v mnogih vaših škofijah, kjer so se doslej posebne okoliščine najmanj upirale. In toliko bolj smo veseli, ker vemo, da so v mnogih francoskih škofijah zaradi razmer časa komaj upoštevali celo tisto, kar je naš predhodnik sveti Pij V. modro in previdno odredil v svojem apostolskem pismu z dne 9. julija 1568 (Quod a nobis postulat).
- Z veseljem se spominjamo vseh teh stvari s pohvalo za vaš ugledni red, ljubljeni sinovi in častitljivi bratje; kljub temu pa ne moremo skriti hude žalosti in potrtosti, ki nas pestita zdaj, ko izvemo, kakšne razprtije skuša med vami vzbuditi stari sovražnik, da bi oslabil vašo zbranost duhov. Zato zaradi naše apostolske dolžnosti in velike ljubezni, ki jo gojimo do vas in teh vernih ljudi, pišemo to pismo, v katerem vas nagovarjamo z zaupno naklonjenostjo našega srca. Hkrati vas opominjamo in prosimo, da si, vsak dan povezani s zavezo ljubezni in vzajemno dojemajoč iste stvari z enim umom, v kreposti prizadevate pregnati in odpraviti vse razprtije, ki jih s trudom seje starodavni sovražnik. Z vso ponižnostjo in blagostjo si prizadevajte ohraniti vseobsegajočo enotnost duha v vezi miru. Ste namreč dovolj modri, da veste, kako nujna je ta posvečena in zvesta enotnost uma, volje in sodbe ter kako prispeva k blaginji Cerkve in pridobivanju večnega odrešenja. To soglasje misli in volje je treba med vami gojiti z vso vnemo, zlasti zdaj, ko po občudovanja vredni volji Napoleona, francoskega cesarja, in zaradi dela njegove vlade katoliška Cerkev tam uživa ves mir, spokojnost in dobro voljo. In ta srečna kombinacija zadev in časov v tem cesarstvu bi vas morala še bolj spodbuditi, da si prizadevate vse početi z enim in istim namenom, da bi se božanska Kristusova vera, njegov nauk ter poštenost morale in pobožnosti v Franciji čim globlje ukoreninile. Potem bo iz dneva v dan bolj prevladovala najboljša, neoporečna vzgoja mladine. S temi sredstvi bo potem lažje zajeziti in premagati sovražne napade, ki izhajajo iz prizadevanj tistih, ki so bili in so stalni sovražniki Cerkve in Jezusa Kristusa.
- Zato vas vedno znova z največjo gorečnostjo, ki jo lahko zberemo, prosimo, naj bo vaš največji cilj v zadevah, ki zadevajo varovanje Cerkve in njenega odrešilnega nauka in svobode, ter pri izpolnjevanju vseh drugih škofovskih nalog vaše službe edinost med vami. Želimo, da se z zaupanjem posvetujete z nami in s tem apostolskim sedežem, da bi odpravili nesoglasja v vseh zadevah kakršne koli vrste. Predvsem, ker veste, kako veliko prispeva dobra izobrazba, zlasti duhovnikov, k sveti in javni blaginji, ne zanemarite, da s skladnostjo presoje usmerite svoje misli in skrbi v to pomembno zadevo. Nikar ne pustite ničesar neizkušenega, da bi se kleriki v vaših semeniščih zgodaj oblikovali v vseh krepostih, pobožnosti in cerkvenem duhu; tako bodo lahko rasli v ponižnosti, brez katere nikoli ne moremo ugajati Bogu. Hkrati jih je treba vestno poučevati humanistične vede in strožje discipline, zlasti svetniške, brez nevarnosti kakršne koli zmote. Tako lahko pridobijo ne le eleganco v govorjenju in pisanju (ta zgovornost je tako iz najmodrejših del svetih očetov kot iz najbolj znanih poganskih avtorjev, očiščenih vseh napak), ampak tudi posebno popolno in trdno znanje zgodovine teoloških naukov, cerkvene zgodovine in svetih kanonov, pridobljeno iz virov, ki jih je odobril ta apostolski sedež.
- Potem bo ta znamenita francoska duhovščina, ki se bohoti s tolikšno nadarjenostjo, pobožnostjo, znanjem, cerkvenim duhom in izjemnim služenjem temu apostolskemu sedežu, iz dneva v dan bolj bogata z vedoželjnimi in gorečimi delavci. Ti delavci, odlikovani v krepostih in oboroženi z odrešilnim znanjem, bodo lahko sčasoma pomagali pri obdelovanju Gospodovega vinograda in pri zavračanju tistih, ki jim nasprotujejo. Zmožni bodo ne le utrditi francoske vernike v naši sveti veri, ampak jo tudi s svetimi misijoni širiti med oddaljenimi in poganskimi narodi. V veliko čast svojemu imenu je duhovščina do zdaj to počela v dobro vere in odrešenja duš. Skupaj z nami sovražite veliko število škodljivih knjig, brošur, revij in plakatov, ki jih virulentni sovražnik Boga in človeka neprestano bruha, da bi pokvaril moralo, napadel temelje vere in oslabil najbolj svete dogme naše vere. Zato nikoli ne prenehajte voditi črede, ki vam je zaupana v varstvo, stran od teh strupenih pašnikov. Nikoli jih ne prenehajte poučevati, braniti in potrjevati pred poplavo tolikih zmot; za to uporabite odrešilne in primerne opomine in publikacije.
- In tu si ne moremo kaj, da vas ne bi spomnili na opomine in nasvete, s katerimi smo pred štirimi leti odločno pozvali vse škofe katoliškega sveta, naj spodbudijo može, izjemne po talentu in zdravem nauku, naj objavijo ustrezne spise, s katerimi bodo razsvetlili um ljudi in razpršili temo plazečih se zmot. Prizadevajte si odstraniti to smrtonosno kugo knjig in revij od vernikov, ki so vam zaupani v oskrbo. Hkrati z vso dobrohotnostjo in naklonjenostjo spodbujajte moške, ki si bodo, spodbujeni s katoliškim duhom ter izobraženi v literaturi in učenosti, prizadevali pisati knjige in izdajati revije. To storite tako, da se bo katoliški nauk branil in širil, da bodo častitljive pravice in dokumenti tega Svetega sedeža ostali trdni, da bodo mnenja in nauki, ki nasprotujejo istemu sedežu in njegovi avtoriteti, zatrti, da bo tema zmote pregnana in da bo um ljudi razsvetljen s sladko lučjo resnice. Vaša škofovska skrb in ljubezen pa bosta morali vzbuditi takšne navdihnjene katoliške pisce, da bodo še naprej z vedno večjo gorečnostjo in znanjem branili stvar katoliške resnice. Prav tako jih morate kot preudaren oče opomniti, če bi njihovi spisi žalili katoliški nauk.
- Zdaj dobro veste, da so najbolj smrtonosni sovražniki katoliške vere vedno vodili srdito vojno, vendar brez uspeha, proti temu Sedežu; vsekakor vedo, da se sama vera ne more nikoli zatresti in propasti, dokler ta stol ostaja nedotaknjen, stol, ki počiva na skali, ki je ponosna vrata pekla ne morejo podreti in v katerem je celotna in popolna trdnost krščanske vere. [6] Zato vas zaradi vaše posebne vere v Cerkev in posebne pobožnosti do istega Petrovega sedeža spodbujamo, da svoje nenehne napore usmerite tako, da se bo verno ljudstvo Francije izognilo zvitim prevaram in zmotam teh zarotnikov ter razvilo bolj sinovsko naklonjenost in poslušnost do tega apostolskega sedeža. Bodite budni v dejanjih in besedah, da bi verniki rasli v ljubezni do tega Svetega sedeža, ga častili in sprejemali s popolno poslušnostjo; izvrševali naj vse, kar sam sedež uči, določa in odreja. Na tem mestu pa se komaj zadržujemo, da vam ne bi povedali, kakšno žalost smo doživeli, ko nas je med drugim dosegla nedavno izdana knjiga; napisana je bila v francoščini z naslovom Sur la situation presente de l’Eglise Gallicane relativement au droit coutumier. Njen avtor popolnoma nasprotuje vsemu, kar tako goreče priporočamo, zato smo knjigo poslali Naši kongregaciji za indeks, da bi jo zavrnila in obsodila.
- Preden pa zaključimo, vas ponovno opozarjamo na to, kar si najbolj želimo: to je, da zavrnete vsa spraševanja in polemike, ki, kot veste, motijo mir in škodujejo ljubezni ter sovražnikom Cerkve nudijo orožje, s katerim ji lahko nasprotujejo in jo uničijo. Zato naj vam bo najbližje, da bi imeli mir med seboj in si prizadevali za mir z vsemi, pri čemer resno razmišljajte, da ste legati Njega, ki ni Bog razdora, ampak miru. On svojim učencem ni nikoli prenehal predpisovati miru; Kristus je namreč, kot ve vsak izmed vas, “vse svoje darove in nagrade obljubil za ohranjanje miru. Če smo Kristusovi dediči, ostanimo v Kristusovem miru. Če smo Božji sinovi, moramo biti ustvarjalci miru…. potrebno je, da so Božji sinovi miroljubni, krotki po srcu, preprosti v govoru, enotni v naklonjenosti in med seboj zvesto povezani z vezmi soglasja.”[7] Vsekakor zaupamo v vašo krepost, vero in pobožnost; ne dvomimo, da boste z najbolj voljnim izpolnjevanjem naših očetovskih opominov in želja izkoreninili semena vseh nesoglasij. S potrpežljivo medsebojno podporo v ljubezni in sodelovanjem v evangeljski veri boste še naprej z vedno dejavnejšo gorečnostjo ponoči bedeli nad čredami, ki so vam zaupane, in vztrajno izpolnjevali vsak del svojih dolžnosti vse do dovršitve svetih v izgradnji Kristusovega telesa. Vendar bodite prepričani, da nam nič ne bo bolj všeč, nič bolj zaželeno, kot da delate vse tisto, za kar vemo, da prispeva k večji koristi za vas in vaše vernike. Medtem pa v ponižnosti Svojega srca molimo in prosimo Boga, naj na vas vedno izlije obilje svoje nebeške milosti. Prosimo ga za blagoslov za vaše pastoralne skrbi in dela, s katerimi bodo verniki, zaupani vaši oskrbi, še naprej napredovali proti nebeškemu cilju, v vsem ugajali Bogu in obrodili sadove v vsakem dobrem delu. V znamenje te božje pomoči in kot dokaz goreče ljubezni, s katero vas objemamo, vam, naši ljubljeni sinovi in častitljivi bratje, vsem duhovnikom teh cerkva in vernim laikom z veseljem podeljujemo apostolski blagoslov.
Dano v Rimu, v cerkvi svetega Petra, 21. marca 1853, v sedmem letu našega pontifikata.
OPOMBE
- 2 Tm 4,3.4; 3,13.
- Sveti Ciprijan, 45. pismo; sveti Avguštin, 162. pismo; in drugi.
- Apostolska dela efeškega koncila, 4.
Irenej, adversus haereses, poglavje 1. 3. - Avguštin, v Psal contr. part. Donat.
- Sinodalno pismo Janeza Kontantinopelskega ad Hormisd. Pont.
- Ciprijan, de int. Eccles.