Promulgacija tridentinske liturgije
Papež Pij V. – 1570
APOSTOLSKA KONSTITUCIJA
Od samega začetka, ko smo bili povišani na vrhovno apostolsko mesto, smo z veseljem usmerili svoj um in energijo ter vse svoje misli k tistim zadevam, ki so zadevale ohranjanje čiste liturgije, in smo si z Božjo pomočjo na vse načine, ki so bili v naši moči, prizadevali doseči ta namen. Poleg drugih odlokov svetega tridentinskega koncila je bilo namreč določeno, da moramo pregledati in ponovno izdati svete knjige: katekizem, misal in brevir. S katekizmom, ki je bil z Božjo pomočjo objavljen za poučevanje vernikov, in brevirjem, ki je bil temeljito revidiran v dostojno hvalo Božjo, da bi bila misal in brevir popolnoma usklajena, kot se spodobi in spodobi – saj je najbolj primerno, da je v Cerkvi samo en primeren način recitiranja psalmov in samo en obred za obhajanje maše -, smo menili, da je treba takoj posvetiti pozornost temu, kar je bilo še treba storiti, namreč čimprejšnji ponovni izdaji misala.
Zato smo se odločili, da bomo to delo zaupali učenim možem po našem izboru. Ti so vse svoje delo zelo skrbno primerjali s starimi kodeksi v Naši vatikanski knjižnici in z zanesljivimi, ohranjenimi ali popravljenimi kodeksi od drugod. Poleg tega so se ti možje posvetovali z deli starodavnih in odobrenih avtorjev o istih svetih obredih; in tako so sam misal obnovili v prvotni obliki in obredu svetih očetov. Ko je bilo to delo po resnem študiju in premisleku večkrat pregledano in še dodatno popravljeno, smo ukazali, naj se končni izdelek čim prej natisne in objavi, da bi vsi lahko uživali sadove tega dela; tako bi duhovniki vedeli, katere molitve naj uporabljajo ter katere obrede in ceremonije morajo odslej upoštevati pri obhajanju maš.
Naj vsi povsod sprejmejo in upoštevajo, kar je posredovala Sveta rimska Cerkev, mati in učiteljica drugih Cerkva, in naj se maše ne pojejo ali berejo po nobeni drugi formuli kot po formuli tega misala, ki smo ga izdali mi. Ta odredba velja odslej, zdaj in za vedno v vseh pokrajinah krščanskega sveta, za vse patriarhe, katedralne cerkve, kolegijske in župnijske cerkve, bodisi posvetne bodisi redovne, tako moške kot ženske – celo vojaške redove – ter za cerkve ali kapele brez posebnega zbora, v katerih se konventne maše pojejo na glas v zboru ali berejo zasebno v skladu z obredi in navadami rimske Cerkve. Ta misal morajo uporabljati vse cerkve, tudi tiste, ki so v svojem pooblastilu oproščene, bodisi z apostolskim indultom, običajem ali privilegijem, bodisi s prisego ali uradno potrditvijo Svetega sedeža, ali pa so jim pravice in sposobnosti zagotovljene na kakršen koli drug način.
Samo ta novi obred je treba uporabljati, razen če je bila odobritev prakse drugačnega obhajanja maše dana že ob ustanovitvi in potrditvi Cerkve s strani Apostolskega sedeža vsaj pred 200 leti ali če je prevladal podoben običaj, ki se je neprekinjeno upošteval najmanj 200 let, v katerih večini primerov Mi na noben način ne prekličemo svoje zgoraj omenjene prerogative ali običaja. Če pa je ta misal, ki smo ga sklenili izdati, za te slednje bolj sprejemljiv, jim dovolimo obhajati mašo po njegovem obredu, če imajo soglasje svojega škofa ali prelata ali celotnega kapitlja, ne glede na vse drugo, kar bi temu nasprotovalo.
Vsem ostalim zgoraj omenjenim cerkvam pa s tem odrekamo uporabo drugih misalov, ki jih je treba v celoti in popolnoma opustiti; medtem ko s to sedanjo konstitucijo, ki bo veljala odslej, zdaj in za vedno, odrejamo in zapovedujemo, da se našemu nedavno objavljenemu misalu ne sme ničesar dodati, ničesar izpustiti in ničesar spremeniti v njem pod kaznijo našega neodobravanja.
Vsakemu patriarhu, administratorju in vsem drugim osebam ali kakršnemu koli cerkvenemu dostojanstvu, pa naj bodo celo kardinali Svete rimske cerkve ali imajo kakršen koli drug čin ali predstojništvo, izrecno zapovedujemo in jim na podlagi svete poslušnosti zapovedujemo, naj pojejo ali berejo mašo po obredu, načinu in normi, ki smo jo s tem določili, in naj od tedaj naprej prenehajo uporabljati in popolnoma zavržejo vse druge rubrike in obrede drugih misalov, pa naj so še tako stari, ki so jih po navadi uporabljali; pri obhajanju maše si ne smejo drzniti uvajati nobenih obredov ali recitirati nobenih drugih molitev, razen tistih, ki jih vsebuje ta misal.
Poleg tega s temi listinami [tem zakonom] na podlagi naše apostolske oblasti podeljujemo in za vselej priznavamo, da se za petje ali branje maše v katerikoli cerkvi odslej popolnoma, brez kakršnih koli pomislekov vesti ali strahu pred kakršno koli kaznijo, sodbo ali obsodbo, uporablja ta misal in da se lahko svobodno in zakonito uporablja. Tudi predstojniki, administratorji, kanoniki, kaplani in drugi posvetni duhovniki ali redovniki s kakršnim koli nazivom niso dolžni obhajati svete maše drugače, kot to zapovedujemo mi. Prav tako izjavljamo in zapovedujemo, da nihče nikogar ne more prisiliti ali izsiliti k spremembi tega misala in da tega sedanjega dokumenta ni mogoče preklicati ali spremeniti, temveč ostane vedno veljaven in ohrani svojo polno moč ne glede na predhodne konstitucije in dekrete Svetega sedeža, kakor tudi ne glede na splošne ali posebne konstitucije ali odloke pokrajinskih ali sinodalnih svetov ter ne glede na prakso in navade omenjenih cerkva, ki so bile uveljavljene z dolgimi in nepomembnimi predpisi – razen če so stari več kot dvesto let.
Zato po naši volji in z isto avtoriteto odrejamo, da morajo po objavi te konstitucije in izdaje misala duhovniki rimske kurije po tridesetih dneh peti ali brati mašo po njej, vsi drugi južno od Alp po treh mesecih, tisti onkraj Alp pa v šestih mesecih ali kadar koli bo misal na voljo za prodajo. Zato, da bi se misal po vsem svetu ohranil brezhiben in brez pomanjkljivosti in napak, bo kazen za neupoštevanje za tiskarje, ki so posredno ali neposredno podrejeni naši oblasti in Sveti rimski cerkvi, odvzem njihovih knjig in globa sto zlatih dukatov, ki se ipso facto plača v apostolsko blagajno. Poleg tega je za tiste, ki se nahajajo v drugih delih sveta, zagrožena kazen izobčenje latae sententiae in druge kazni, ki bodo po Naši presoji naložene; s tem zakonom odrejamo, da si ne smejo drzniti ali drznejo niti tiskati niti izdajati niti prodajati niti na kakršen koli način sprejemati knjig te vrste brez Naše odobritve in soglasja ali brez izrecnega dovoljenja apostolskih komisarjev v teh krajih, ki jih bomo imenovali Mi. Omenjeni tiskar mora prejeti standardni misal in se z njim zvesto strinjati ter se na noben način ne sme razlikovati od Rimskega misala velikega tiska (secundum magnum impressionem).
V skladu s tem, ker bi bilo težko poslati to pričujočo razglasitev v vse dele krščanskega sveta in bi hkrati povsod prišla na dan, odrejamo, da se kot običajno razobesi in objavi na vratih bazilike kneza apostolov, prav tako v apostolski pisarni in na ulici v Campo Flora; poleg tega odrejamo, da imajo tiskani izvodi tega istega edikta, ki jih je podpisal notar in uradno razglasil cerkveni dostojanstvenik, povsod in v vseh državah enako nedvomno veljavnost, kot če bi bil tam prikazan Naš rokopis. Zato ni nobenemu dovoljeno spreminjati tega obvestila o Našem dovoljenju, zakonu, odredbi, ukazu, zapovedi, zapovedi, podelitvi, indultu, izjavi, volji, dekretu in prepovedi. Če pa bi si kdo drznil storiti tako dejanje, naj ve, da si bo nakopal jezo vsemogočnega Boga in blaženih apostolov Petra in Pavla.
Dano v cerkvi svetega Petra v letu Gospodovega vnebovzetja 1570, 14. julija petega leta našega pontifikata.