Papeška bula o obsodbi prostozidarstva
Papež Klement XII. – 1738
Klement, škof, služabnik božjih služabnikov vsem vernikom Pozdrav in apostolski blagoslov.
Odkar nas je Božje usmiljenje postavilo, čigar zasluge niso enake nalogi, na visok stražni stolp apostolata z zaupano nam dolžnostjo pastirske oskrbe, smo se, kolikor nam je bilo dano od zgoraj, z neprestano skrbjo posvečali tistim stvarem, s katerimi se celovitost pravoslavne vere ohranja pred napakami in vrlinami, tako da se jim preprečuje vstop, in s katerimi se iz celotnega katoliškega sveta odganja nevarnost nemirov v najbolj nemirnih časih.
Sedaj je prišlo do Naših ušes in splošne govorice so razjasnile, da se nekatere družbe, podjetja, skupščine, srečanja, kongregacije ali konvikte, ki se v ljudskem jeziku imenujejo Liberi Muratori ali Francs Massons ali z drugimi imeni glede na različne jezike, širijo daleč naokoli in se vsak dan krepijo; in ljudje katere koli religije ali sekte, zadovoljni z videzom naravne poštenosti, so v skladu z njihovimi zakoni in zanje določenimi statusi povezani v strogo in nezlomljivo vez, ki jih tako s prisego na Sveto pismo kot z gostijo hudih kazni zavezuje k nedotakljivemu molku o vsem, kar skupaj skrivoma počnejo. Vendar je v naravi zločina, da se izda in pokaže s spremljajočim hrupom. Tako so te zgoraj omenjene družbe ali konvikte v glavah vernikov povzročile največji sum in vsi preudarni in pošteni ljudje so o njih izrekli enako sodbo kot o pokvarjenih in sprevrženih. Kajti če ne bi delale zla, ne bi imele tako velikega sovraštva do luči. Dejansko je ta govorica dosegla take razsežnosti, da so v več državah civilne oblasti te družbe prepovedale kot nasprotujoče javni varnosti in že nekaj časa se je zdelo, da jih je treba preudarno odpraviti.
Zato, ob upoštevanju velike škode, ki jo pogosto povzročajo take družbe ali konvikte ne le miru v posvetni državi, ampak tudi dobrobiti duš, in ob spoznanju, da se ne držijo ne civilnih ne kanonskih sankcij; in ker nas Božja beseda uči, da je dolžnost zvestega služabnika in gospodarja Gospodovega gospodinjstva, da dan in noč bedita, da takšni ljudje kot tatovi ne vdrejo v gospodinjstvo in kot lisice skušajo uničiti vinograd; pravzaprav, da bi preprečili, da bi se srca preprostih sprevrgla in da bi nedolžne skrivaj ranili s svojimi puščicami ter da bi zaprli tisto široko pot, ki bi se lahko odprla za nepokorno izvrševanje greha in za druge nam znane pravične in razumne vzgibe; Zato smo po nasvetu nekaterih Naših častitljivih bratov med kardinali Svete rimske Cerkve, pa tudi sami od sebe in z gotovim znanjem ter zrelimi premisleki, s polnostjo apostolske moči določili in odredili, da te iste Družbe družbe, skupščine, srečanja, kongregacije ali konvente Liberi Muratori ali Francs Massons ali kakršno koli drugo ime bi jim lahko rekli, je treba obsoditi in prepovedati ter jih z Našo sedanjo ustavo, veljavno za vselej, obsojamo in prepovedujemo.
Zato najstrožje in zaradi svete poslušnosti zapovedujemo vsem vernikom kakršnegakoli stanu, stopnje, položaja, reda, dostojanstva ali predznaka, bodisi duhovniškega ali posvetnega, posvetnega ali redovnega, tudi tistim, ki so upravičeni do posebne in posamične omembe, da si nihče pod nobenim izgovorom ali iz kakršnegakoli razloga ne sme drzniti ali drzne vstopiti, širiti ali podpirati teh zgoraj navedenih družb Liberi Muratori ali Francs Massons, ali kakor koli drugače se že imenujejo, jih sprejemati v svoje hiše ali stanovanja ali jih skrivati, biti vpisan mednje, se jim pridružiti, biti navzoč pri njih, jim dajati pooblastila ali dovoljenja, da se srečujejo drugje, jim kakor koli pomagati, jim kakor koli svetovati, jih spodbujati ali podpirati bodisi odkrito ali na skrivaj, neposredno ali posredno, sam ali prek drugih; prav tako ne smejo drugih nagovarjati ali jim govoriti, jih spodbujati ali prepričevati, naj se vpišejo v takšna društva ali se štejejo med njih, naj bodo navzoči ali naj jim kakor koli pomagajo; ampak se morajo popolnoma izogibati takšnim društvom, družbam, skupščinam, zborom, srečanjem, kongregacijam ali konventom pod grožnjo izobčenja za vse zgoraj omenjene ljudi, ki nastane s samim dejanjem, ne da bi bila potrebna kakršnakoli izjava, in od katerega nihče ne more dobiti odveze, razen ob smrtni uri, razen prek nas ali tedanjega rimskega papeža.
Poleg tega želimo in zapovedujemo, da tako škofje in prelati ter drugi lokalni ordinariji kot tudi inkvizitorji za herezije preiskujejo in postopajo proti prestopnikom kakršnegakoli stanu, stopnje, položaja, dostojanstva reda ali predznaka; in jih morajo preganjati in kaznovati s strogimi kaznimi kot najbolj osumljene herezije. Vsakemu od njih dajemo in podeljujemo svobodno možnost, da v primeru potrebe pokliče na pomoč posvetno oblast, da preiskuje in ukrepa proti istim prestopnikom ter jih preganja in kaznuje s strogimi kaznimi.
Dano v Rimu, v župnišču svete Marije, leta 1738 našega Gospoda.